Migrena: več kot samo bolečina | Kaj je migrena | Aspirin®


Migrena – kako lajšati bolečino

Slabost, občutljivost za svetlobo, agonija – ali vas mučijo migrenski glavoboli? Vsekakor niste edini. Migrena je ena najpogostejših bolečinskih motenj (po raziskavah v Nemčiji). Lahko se razvije v kateri koli starosti, vendar se običajno prvič pojavi med 20. in 40. letom. Kaj je pravzaprav migrena? Katero je najučinkovitejše zdravljenje migrenskih glavobolov?

Kaj je migrena?

Ravno zato, ker je prizadetih toliko ljudi, so bile raziskave v zadnjih nekaj desetletjih intenzivno osredotočene na začetek pojavljanja migrene.

Najprej moramo poudariti, da natančni vzroki za migreno še vedno niso popolnoma razjasnjeni. Migrena je prezapletena za kaj takega. Znanstveniki kar naprej razvijajo nove in nove teorije o razvoju migrene. Vendar so nadaljnje raziskave ovrgle številne poskuse pojasnitve.

Trenutno se znanstveniki nagibajo k mnenju, da migreno povzročajo občasne motnje regulacije bolečine v možganih. Kaj se zgodi med epizodo migrene? Dejavniki, kot je npr. dedna nagnjenost, vplivajo na nekatere celice v možganskem steblu. Te celice med epizodo migrene razvijejo preobčutljivost. To ne ostane vedno omejeno na en predel. Lahko se razširi tudi na trigeminalni živec, tj. živec, ki poteka skozi velike dele lobanje v neposredni bližini vseh krvnih žil v možganih.

Če je pri migreni trigeminalni živec razdražen, to povzroči zmotne bolečinske signale. Hkrati se sproščajo prenašalne snovi, ki med drugim širijo krvne žile in povzročajo vnetne reakcije. To povzroči značilne simptome migrene. Po trenutnih teorijah je migrena torej posledica prirojenih posebnosti v obdelavi dražljajev v možganih prizadetega posameznika.

Pogosti stranski učinki migrene

Migrena 2

Občutljivost za svetlobo in hrup

Migrena 3

Slabost/bruhanje

Migrena 4

Glavobol

Prepoznavanje simptomov migrene

Ljudje, ki trpijo za migreno, običajno doživljajo značilne epizode bolečine vsaj enkrat na mesec. Mnogi med njimi imajo migrene pogosteje zaradi številnih možnih sprožilcev: migreno lahko sprožijo stres, vremenske spremembe, nihanja v ravnovesju ženskih hormonov in nešteto drugih dejavnikov. To je pogosto ogromen vir stresa za tiste, ki imajo težave z migreno. Med epizodo akutne migrene je bolnik nezmožen ali komaj zmožen skrbeti za vsakdanje opravke. Simptomi so običajno prehudi.

Večina ljudi z migreno doživlja migreno brez avre (migrena brez nevroloških primanjkljajev). Simptomi vključujejo:

  • hud ali zelo hud glavobol, običajno v obliki kljuvajoče ali zbadajoče bolečine samo na eni strani lobanje,
  • slabost in/ali bruhanje,
  • občutljivost za svetlobo, zvoke in vonjave,
  • poslabšanje simptomov ob telesni aktivnosti.

Približno deset do petnajst odstotkov bolnikov z migreno trpi zaradi migrene, ki jo spremlja avra (migrena z avro), ki se počasi razvije v 5–20 minutah in traja do ene ure. Znaki te oblike migrene so lahko:

  • motnje vida, kot so zamegljen vid, bliskanje ali utripajoče cikcakaste črte,
  • mravljinčenje, ki se premika od konic prstov do glave,
  • paraliza,
  • motnje govora,
  • šibkost in/ali vrtoglavica.

Faza dejanskega glavobola z značilnimi spremljajočimi simptomi sledi po avri.

Znanilci in znaki migrenskih glavobolov

Zlasti za migreno z avro so značilni simptomi, podobni simptomom možganske kapi. Nemudoma pokličite zdravnika, saj je, v kolikor gre za možganska kap, le ta resno ogrožojoče zdravstveno stanje.

Migrena 5

Večina prizadetih opazi že dan ali dva prej, da se pripravlja migrena, po značilnih znakih, ki se nenehno stopnjujejo. Znanilci migrene vključujejo:

  • razdražljivost,
  • utrujenost,
  • težave s koncentracijo,
  • nenasitno lakoto po določenih živilih (ki se nato pogosto zmotno obravnavajo kot sprožilec epizode),
  • depresivno razpoloženje,
  • evforijo,
  • žejo,
  • prebavne težave, kot je zaprtost.

Migrena se včasih lahko pojavi v obliki avre, ki ji ne sledi glavobol glavobol. V tem primeru se pri bolniku pojavijo samo značilni simptomi migrenske avre, vendar brez nadaljnjega glavobola. Če se vam to začne dogajati pogosteje, obiščite zdravnika. Ugotovi lahko, kaj vaši simptomi pomenijo, ter vam priporoči ustrezne metode za preprečevanje in zdravljenje migrene.

Prepoznavanje sprožilcev akutne migrene

Vzroki za migreno kot bolezen še niso popolnoma ugotovljeni, medtem ko so možni sprožilci epizod dobro znani. Ti sprožilci lahko povzročijo verižno reakcijo, ki se konča s kljuvajočimi glavoboli, slabostjo in drugimi simptomi.

Niso pa vsi sprožilci enako pomembni za vsakega bolnika z migreno. Reakcije na sprožilce, ki jih kažejo ljudje, se med posamezniki zelo razlikujejo. Poleg tega se lahko sčasoma spremenijo. Možni dejavniki vključujejo naslednje:

  • spremembe običajnega dnevnega ritma (npr. vstajanje ali odhajanje v posteljo ob različnih urah, premalo ali preveč spanja ali celo preskočeni obroki),
  • nihanja v hormonskem ravnovesju (kot se denimo zgodi med menstruacijo),
  • hrup,
  • temperaturne spremembe ali drugi vremenski vplivi,
  • določena živila (npr. rdeče vino, nekatere vrste sira ali banane),
  • stres ali poznejše nenadno olajšanje stresa (npr. na začetku dopusta).
Migrena 6

Mesto bolečine

Migrenski glavoboli so enostranski

Značilni simptomi

Občutljivost za hrup, svetlobo in vonj

Zdravila za lajšanje bolečin

Treba jih je vzeti pravočasno

Sprožilci

Prepoznavanje in izogibanje sprožilcem

Migrena: Pogostost in trajanje

Medtem ko imajo nekateri bolniki z migrensko epizodo samo enkrat ali dvakrat na mesec, drugi trpijo zaradi glavobolov veliko pogosteje. Nekateri imajo celo kronično migreno, kar pomeni, da jih glavobol pesti 15 ali več dni na mesec.

Tako kot se pogostost epizod migrene razlikuje med posamezniki, lahko tudi traja različno – od nekaj ur do treh dni. Bolečina, ki traja dlje od tega, se imenuje status migraenosus (trajno stanje, podobno migreni). Če se epizoda ne konča sama od sebe, se je v vsakem primeru treba posvetovati z zdravnikom, ki bo določil potrebno zdravljenje.

Trajanje lahko loči migreno od tenzijskega glavobola – vendar samo, če simptomi trajajo več kot tri dni. Razlog je v tem, da epizode glavobola pri navadni migreni trajajo od 4 do največ 72 ur.Tenzijski glavoboli lahko trajajo vse od 30 minut do sedmih dni.Če bolečina po treh dneh ne popusti, jo lahko verjetno pripišete tenzijskemu glavobolu. Pred tem časom mora razlikovanje po navadi temeljiti na spremljajočih simptomih.

Kako poteka migrena?

Ko se pojavi faza dejanskega glavobola, bolečina ni vedno skoncentrirana na enem mestu. Lahko se preseli. Najprej se pojavi kot razpršena bolečina v predelu vratu, nato pa se včasih razširi na levo stran lobanje in včasih na desno.Tudi intenzivnost migrene se lahko spreminja. Lahko se začne podobno kot tenzijski glavobol, torej je topa ali podobna občutku vlečenja ali pritiska. Ko se epizoda bliža vrhuncu, bolnik z migreno običajno čuti značilno utripajočo bolečino, ki je veliko močnejša, kot bi bil tenzijski glavobol.

Simptomi se po fazi glavobola postopoma umirijo. Ko izginejo, bolnik vstopi v zadnjo fazo procesa migrene. Zaradi preteklih simptomov se pogosto počuti utrujenega in izčrpanega. Popolno okrevanje lahko traja nekaj časa.

Epizode migrene zmanjšujejo kakovost življenja

Trajanje in potek migrene močno obremenjujeta bolnike, ne samo med akutno fazo. Tudi v obdobjih, ko nimajo simptomov, so njihove misli pogosto osredotočene na to, kdaj se bo pojavila naslednja epizoda in kako dolgo bo morda trajala. To lahko močno vpliva na kakovost življenja. Strah pred novo epizodo migrene nenehno vzbuja zaskrbljenost, ki vpliva tudi na prostočasne dejavnosti. Mnogi bolniki z migreno se sprašujejo, ali so se sploh zmožni udeležiti določenih dogodkov. Nekateri celo načrtujejo svoj prosti čas glede na to, ali pričakujejo epizodo ali ne. Drugi se popolnoma umaknejo, da bi se izognili dodatnemu stresu. Vendar to lahko povzroči duševno stisko in stres, kar negativno vpliva na pogostost in trajanje migrene.

Bolniki z migreno morajo poiskati pomoč, da jim uspe pobegniti iz tega začaranega kroga. Z ustreznim zdravljenjem si lahko izboljšajo kakovost življenja. Aspirin®Migran na primer dokazano lajša glavobole, povezane z migreno. Zdravilna učinkovina acetilsalicilna kislina zavira prenašalce bolečine (prostaglandine), s čimer zmanjša občutljivost za bolečino. Izboljšajo se tudi spremljajoči simptomi, kot sta občutljivost za svetlobo ali slabost.

Epizoda akutne migrene: kaj lahko storite takoj?

Kaj pomaga proti migreni v akutni situaciji? Zdravljenje migrene zahteva različne ukrepe, odvisno od okolja, v katerem je bolnik, ko ga začne mučiti glavobol.

  • Počitek in sprostitev. Počitek najbolje deluje proti migreni in bi zato moral imeti poleg zdravil največjo prednost. Umaknite se v zatemnjeno, tiho sobo in lezite.
  • Zdravila za lajšanje bolečin. Simptome akutne epizode je mogoče učinkovito olajšati s tabletami proti glavobolu. Če jih bolnik vzame zgodaj, lahko močno olajšajo stanje in pozitivno vplivajo tudi na resnost epizode migrene. Več o tem v nadaljevanju.
  • Najboljša izbira je kombinacija zdravil za lajšanje bolečin in drugih ukrepov. Uporabljajte ukrepe, ki jih imate pri roki, na primer močno kavo. Vendar ta nasvet ni primeren za vse. Kava lahko tudi poslabša slabost, ki spremlja migreno.
  • Izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo spodbuja pretok krvi in se lahko uporablja kot podporna terapija.
  • Privoščite si ledeno mrzlo kopel za stopala v kombinaciji z refleksno masažo stopal. Masaža nevralgičnih točk na nožnih prstih in mrzla voda pozitivno vplivata na pretok krvi v glavi.

Preprečevanje migrene – da se sploh ne sproži

Izogibanje ali zmanjšanje sprožilcev:

Za preprečevanje epizod migrene je nujno prepoznati in se izogniti osebnim vzrokom (sprožilcem) migrene. Pri nekaterih dejavnikih je to lažje in pri drugih zelo težko. Začnite s prepoznavanjem svojih sprožilcev.

To nalogo olajša dnevnik migrene, kamor zapisujete okoliščine vsake epizode migrene, da lahko sproti sledite pogostim dejavnikom in vzorcem. Čas pojava epizod in simptome lahko vnašate v pripravljene preglednice. To vam bo pomagalo, ko boste pozneje morali težavo z glavobolom opisati zdravniku. Zdravnik lahko iz poteka vaših epizod bolečine in narave bolečine razbere pomembne zaključke za nadaljnje zdravljenje, preden vam priporoči ukrepe za preprečevanje epizod migrene. Dnevnik migrene se pogosto imenuje tudi dnevnik glavobola.

Izogibanje negativnemu stresu in počitek:

Izogibanje stresu je eden bistvenih dejavnikov pri preprečevanju migrene. Duševni stres – ne glede na to, ali je zaradi družinskih ali poklicnih razlogov – povzroči, da se prizadeti posameznik počuti, kot da si nikoli ne more odpočiti. Počuti se vse bolj preobremenjenega. Stres pogosto sproži tenzijske glavobole ali migrene. Zavedajte se te težave: privoščite si odmore, ki jih uporabljate izključno za sprostitev in rekreacijo. Za to je na voljo nekaj koristnih tehnik, na primer postopno sproščanje mišic po Jacobsonu ali joga. Tudi redno ukvarjanje s športom sprosti telo in duha; še posebej so primerni vzdržljivostni športi, kot sta tek ali kolesarjenje.

Rutina umirja migreno:

Glava si želi rutine, kadar trpi za migreno. Spremembe običajne dnevne rutine jo lahko obremenijo in sprožijo epizodo. Zato je koristno, da jeste čim bolj redno in, če je le mogoče, vedno ob istem času. Živčni sistem lahko dodatno podprete z rednim ritmom spanja in budnosti, tudi ob vikendih in praznikih.

Zdravila za preprečevanje migrene:

Ljudem, ki imajo posebno hudo in pogosto migreno, se lahko predpišejo preventivna zdravila. Za to se uporabljajo blokatorji receptorjev beta ali zdravila, ki so namenjena tudi za zdravljenje epilepsije. Zdravila običajno pomembno zmanjšajo pojavnost in resnost migrene.

  1. Goebel, 2012: Die Kopfschmerzen, 3. Auflage, chapter 6, Migräne, p. 145-381
  2. Goebel, 2004: Erfolgreich gegen Kopfschmerzen und Migräne