Aspirin v odpravi na Luno

Petdeseta obletnica pristanka na Luni: Ko sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin (fotografija) 20. julija 1969 pristala na Luni z modulom Apollo 11, sta kot prva človeka stopila na Luno.

Človek je prvič stopil na Luno 20. julija 1969. Astronavti plovila Apollo 11 so pred petdesetimi leti s seboj vzeli tudi nekatera skrbno izbrana zdravila, vključno z aspirinom.

 

Na začetku vesoljskih poletov s posadko niso bili znani učinki vesoljske odprave na človeški organizem. To je bilo potovanje v neznano. Bila je uganka, kako bo daljše breztežnostno stanje vplivalo na telesne funkcije astronavtov, kot so dihanje, krvni obtok, zavest in vid. Niti ni bilo znano, kako se bo človeško telo na potovanju v vesolje in nazaj spopadlo s pospeški, ki so v breztežnostnem stanju mnogo hitrejši kot na Zemlji?

V okviru priprav na odpravo na Luno so astronavti sodelovali v najrazličnejših preizkusih. Strogo izbirni postopki niso temeljili le na telesni pripravljenosti, temveč tudi na spretnosti, vzdržljivosti in sposobnosti obvladovanja stresa vsakega astronavta. Zgodba pravi, da so morali kandidati v ameriškem centru NASA dokazati svojo motivacijo med drugim tudi tako, da so sedem minut držali noge v ledeno mrzli vodi. Občutek breztežnosti so sicer za kratek čas ustvarili z neobičajnimi letalskimi manevri, a je bilo še vedno težko odgovoriti na vprašanje, kako to stanje vpliva na človeško telo.

 

Prvi vesoljski popotniki – sovjetski pes in dva ameriška šimpanza

V vesolje so najprej poslali poskusne živali. Najbolj znane so sovjetska psička Lajka ter ameriška šimpanza Ham in Enos. Šele potem, ko so se te živali varno vrnile s potovanj, je v vesolje odpotoval človek.

Vse je bilo pod strogim zdravniškim nadzorom. Ko je leta 1961 Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje, je njegovo potovanje trajalo manj kot dve uri. V vesolju je zaužil prigrizek iz tube, ker so zdravniki želeli vedeti, ali lahko človek v vesolju nemoteno jé in pije.

NASA je želela zbrati čim več medicinskih podatkov, zato so med prvimi ameriškimi človeškimi poleti v vesolje (1961-1963) ves čas spremljali astronavtovo dihanje, krvni tlak, delovanje srca in telesno temperaturo ter snemali njegov obraz in zgornji del telesa. Lekarna v plovilu, ki se je imenovalo Mercury in je imel enočlansko posadko, je bila prilagojena najpomembnejšim zdravstvenim tveganjem. Ker astronavt v neprepustni vesoljski obleki ni mogel jemati tablet, so v obleko vstavili štiri injekcijske brizge, ki so po potrebi samodejno injicirale posamezne odmerke zdravil za lajšanje bolečin, šoka, vrtoglavice ali utrujenosti. 

 

SZ in ZDA v vesoljski tekmi uporabljali aspirin

Vesoljska tekma je bila hkrati tudi tekma za premoč med tedanjima velesilama – SZ in ZDA. Sovjetska zveza je bila dolgo časa vodilna. Potem ko je bil Gagarin prvi človek v vesolju, so leta 1963 v vesolje poslali prvo žensko, Valentino Tereškovo. German Titov je bil prvi kozmonavt, ki je krožil okoli Zemlje več kot 24 ur, Aleksej Leonov pa je opravil prvi vesoljski sprehod.

Tedanji predsednik ZDA John F. Kennedy je v tej vesoljski tekmi napovedal ambiciozen cilj, in sicer pristanek na Luni do konca šestdesetih let. Leta 1968 so Frank Borman, Bill Anders in James Lovell (ki je bil nato poveljnik odprave Apollo 13, po kateri je bil posnet tudi film) obkrožili Luno v plovilu Apollo 8. Njihove fotografije, vključno s sliko našega modro-belega planeta, ki ga obdaja črno ozadje vesolja, so obkrožile ves svet.

Tako sovjetski kot ameriški astronavti so s seboj vzeli zdravila. Med njimi so bile številna osnovna zdravila, in sicer predvsem za zdravstvene težave, kot so slabost, težave z dihanjem, prebavne motnje in glavobol, ki bi lahko ogrozile uspeh misij. Leta 1967 je NASA določila seznam prednostnih zdravil in učinkovin. Na vrhu seznama je bila acetilsalicilna kislina, učinkovina zdravila AspirinTM.

 

"Majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo."

Zaradi vesoljske odprave Apollo 11 in pristanka na Luni je ljudi po vsem svetu zagrabila vesoljska mrzlica. Prebivalci ZDA so pozno zvečer 20. julija 1969, prebivalci Evrope pa zgodaj zjutraj 21. julija 1969, prevzeto gledali, kako je Michael Collins poslal svoja sopotnika Buzza Aldrina in Neila Armstronga iz Lunine orbite na njeno površje. Ko sta se sprehajala po prašni površini Lune, je Armstrong izgovoril znameniti stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

 

Praznujemo petdeseto obletnico tega zgodovinskega dogodka.

NASA je objavila obsežno publikacijo o vesoljski odpravi Apollo 11, ki ima skupaj 250 strani. Odstavek o lekarni na krovu plovila navaja, da so trije astronavti v komandnem modulu Columbia imeli naslednje tablete: 60 antibiotikov, 12 antiemetikov, 12 poživil, 18 močnih analgetikov, 60 dekongestivov, 24 tablet za lajšanje driske, 72 aspirinov in 21 uspavalnih tablet. V lunarnem modulu Eagle, ki je pristal na površju Lune, je bil še en majhen medicinski komplet, in sicer 4 tablete poživil, 8 tablet za lajšanje driske, 2 uspavalni tableti, 4 analgetiki, 12 aspirinov, 2 steklenički kapljic za oči in nos ter komprese.

 

NASA je objavila podatke o zalogi in uporabi zdravil za vse vesoljske odprave Apollo. Aspirin je eno od najpogosteje uporabljenih zdravil, vključno z zgodovinsko misijo Apollo. Zdravila v plovilu so bili ameriški aspirini, ki jih verjetno ni izdelal Bayer, saj se je morala podjetje zaradi prve svetovne vojne odpovedati patentu aspirina v ZDA. Kljub temu pa je bil aspirin v lunarnem modulu izdelan na podlagi Bayerjeve intelektualne lastnine in izuma Felixa Hoffmanna s konca 19. stoletja.

Ob 150. obletnici Bayerjevega obstoja leta 2013 smo se pogovorili z Buzzom Aldrinom o njegovih doživetjih v vesolju in ga povprašali o pomenu zalog zdravil. Odgovoril je: “Vedeli smo, da imamo aspirin v plovilu in to je bilo nekaj, na kar smo lahko računali.”

 

Sodobni vesoljski poleti omogočajo daljše bivanje v vesolju

Napredek pri vesoljskih poletih je bil dosežen predvsem v Zemljini orbiti. Z uvedbo raketoplana za večkratno uporabo in prve vesoljske postaje s stalno posadko Mir (1986-2001) so postala potovanja v vesolje še pogostejša. Ker so ta potovanja daljša, je daljši tudi seznam morebitnih zdravstvenih težav in zdravil v plovilu. Leta 1994 je seznam zdravil in medicinskih pripomočkov v ameriškem raketoplanu vseboval že več kot 200 postavk. V ruski vesoljski postaji Mir so imeli celo različne lekarne glede na področja indikacij.

V mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki ima stalno posadko že od leta 2000, se je znatno povečalo število farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov. Astronavtom je sedaj na voljo tudi oprema za zdravljenje zob, oživljanje in operacije.

S farmacevtskega vidika je zlasti pomembna stabilnost zdravil. Zaloge v lekarni postaje ISS redno zamenjajo vsakih nekaj mesecev, ker povečano sevanje vpliva na rok uporabnosti številnih zdravil. V primeru daljših vesoljskih odprav v prihodnje, na primer potovanja na Mars, ki lahko traja nekaj let, bo moral biti rok uporabnosti precej daljši. Odgovorni se dobro zavedajo teh izzivov. Če bi NASA načrtovala polet na Mars, je že določeno, da bi moral biti med člani posadke vsaj en zdravnik.

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

 

L.SI.COM.07.2019.3270

 

Na vrh strani